Od lanskega neuspelega poskusa me je muču tale greben in trmasti kokr deci smo je blo treba it še enkrat.
V ta namen se nas je zbral sam cvet slovenskega šankalpinizma, mešano FAT-akademska ŠPAR reprezentanca. Tako smo enga avgustovskega vikenda opremljeni s kilogrami merkator tun in špar paštet osedlal gozdarčka in udarl proti Švajcarskoj. Prvi dan po prihodu v kemp so se nam sicer mal jajčka tresla, ko smo spali na mokri travi pri 10C, ampak potem se so se razmere kr poklapale. Torej naslednji dan gasa do koče na 2900m, popit, pojest in poslušat smrčanje za tistih par urc, ko je treba vstat ob uri ko si normaln človk šele četrti pir naroči. Mal munjen prehodiš tistih nekaj sto višincev ponoč po ledeniku, potem pa že švicaš u grapi. Nekje na grebenu smo začel mal po slonje dihat in gasa čez tri vrhove. Vse smo zmo zmazal čeprov so nas švicarski dedki ves čas po desni prehiteval ko da so na Šmarni. Hja, najlažji je pa met 4000ake doma pred vrati pa pol Slovenčke prehitevat...Vrhovi super, izpostavljeni mal tut vetrovni, ma se nismo neki sončil. Je blo treba še nazaj, dooolg sestop do koče. Popadal v postle in potem počas kuči.
Lepi hribi so in velik jih je! Oziroma kot bi slikovito rekel Tadej: mhm.
še mal suhoparnih podatkov za ponavljalce: 3je vrhovi nad 4000m, eni grejo potem še unga ta desnega, ampak nam se ni dal. Ocena je sicer samo PD+, ampak v primerjavi z nekaterimi podobno ocenjenimi je tura kr resna in naporna.
slike: Tadej, jst pa Marsel
