Konec prejšnjega tedna sem udaril tri runde brezpotja, kar se v taki vročini fajn prileže. Žeja me je mučila več ko dve leti, od takrat ko sem se odločil za misijo KK (iz Kota v Kot). Po delčkih sem gasil žejo in ko sem imel vsega dovolj, sem si naročil 3500 m čistega vzpona med Robanovim in Matkovim kotom. Potepal sem se po najbolj skritih kotičkih logarske, se razgledoval v najlepših krnicah in povezoval med seboj stare pastirske in lovske poti.
Bilo je sladko, a pestro. Že v prvi rundi se mi je na poti pridružil žulj na levi peti, ki me je spremljal vse do konca, res lepa solidarnosti :P Prav tako sem v prvi rundi izgubil prvo krpljico, v drugi še drugo s pohodnih palic. Največ sem zalutal v tretji rundi… a to so postale malenkosti ob veličini gora in pesmi srca na stezicah, kjer hodi malo ljubiteljev samotnih poti. Na koncu sem ugotovil, da sem se res malo odžejal, a premalo, bo treba kmalu spet it še na kako rundo :)
Prilagam nekaj pikantnih slik, sicer je pa podroben opis poti tu:
http://www.hribi.net/izlet/robanov_kot_matkov_kot_pot_rmk/3/2222/4616
