Vzhodna smer v Mali Rinki (IV/III, 350 m) - galerija

Bor si je zaželel sladoled in smo šli v trgovino.

Kupil je nič manj kot 12 (ducat) sladoledov in ubogi Dule je moral požreti 3 različne hkrati, da se niso stopili.

Po 10 minutah hoje zadihani od pol kile sladoleda, ki je predstavljal dobro podlago za kranjsko klobaso pol ure pozneje.

En slap.

Kaj od Bora bi si najbolj želele?

Spokojno jutro ob 5:06 na pristajalni stezi polni kičastih rožic.

Sonček se že kaže izza horizonta (5:37).

Dule na doptopu. Ne pomnim kdaj mi je bilo ob tako zgodnji uri že tako vroče (razen v Pakistanu, ko je bilo 30ºC ob nekaj čez 3 zjutraj).

Kičasto, da sem dobil sladkorno tipa Prehodno. Vzhodna smer naj bi vstopila desno pri prvem klinu. Midva sva si to razlagala drugače.

Najin vstop v Vzhodno smer. Dva klina , ki sta zabita že od pamtiveka, sta naju dodatno zmedla.

Dule pod štantom.

Dobra skala.

Še bojlša skala pod najlepšimi raztežaji.

Dule je izbral prvega izmed treh zaporednih štantov. Izbral je najslabšega, najmanj udobnega, najbolj trapastega :)

Ta isti trapast štant še od malo dlje.

Kamin v zgornjem delu.

Smer je v čevljih mnogo udobnejša in prijaznejša do stopal.

Dule v zadnji zajedi pred izstopnimi ploščami.

Lepa prečnica predzadnjega raztežaja v dobri skali.

Pogled nazaj na breg s katerega smo tekli.

Bor si hladi podplate.

Po teku čez Turski žleb čevlji izgledajo takole. Nič špecjalnega, malo prašni.

Težava pa je pesek, ki se nabere med stopalom in čevljem :)

Bor se je ofrišal ko stara baba - malo popljuskal in fertik.

K sreči Boru kompozicija ne gre najbolje. Osvežitev je bila popolna. Foto: Bor Šumrada