Pred skokom na morski oddih je tudi meni in Romanu uspel prvi malo večji alpinistični podvih v naših hribih. Pod Tadejevim vodstvom sva se preizkusila na Vršiču. V nekaj urnem podvigu smo doživeli skoraj vse. Od lepega in sončnega dostopa, spremljanje helihopterskega reševanja, verjetno zaplezanih plezalcev v sosednji smeri, hitre spremembe vremena, za konec pa še spusta po vrvi. Prusiki in vrvice v štantih so ponavadi z dobrim razlogom. V to smo se prepričali tudi mi:). Nekaj fotografij nam je na žalost odplavalo v neznano, ostalo pa jih je dovolj za dokaz, da smo bili res aktivni. Komaj čakamo na ponovitev.
