Debelakova v Veliki Mojstrovki

Z Džanijem sva se prejšnji vikend odpravila na Vršič plezati nadgradnjo Igličeve izpred dveh tednov. Zakaj nadgradnjo? Smer nama je bila lepša, težja, z boljšo skalo, težjo orientacijo, z večjo izpostavljenostjo ... a enako lahkim in udobnim sestopom, kar tudi ni zanemarljivo ;) Kot je običajno za ta čas in severna pobočja sva vstopila po snegu, a na srečo krajna zev ni bila pretrd oreh. Po parih raztežajih sva prišla oziroma si želela, da bi prišla do famozne "bele plošče", a te ni bilo od nikoder. Midva na super štantu, Džanozo gre gledat desno, o super, klin, nato pa kmalu konec veselja. Povratek, gre gledati naravnost navzgor, vse precej težje od skic. Na koncu je vendarle našel nek prehod na levi, ki pa je kljub vsemu bil težji od skicirane III in IV. Ko sem ob plezanju tega dela pogledoval navzdol, se mi je zazdelo, da bi morala iti še bolj levo po polici, torej kakšnih 50m levo od štanta. Moja razlaga je, da morda sploh štantni najbolj pravi in da naju je gruščnata greda potegnila preveč v desno. No kakorkoli, tam pogledujte bolj na levo ;) Od tu naprej
je steklo in uživala sva v zelo dobri skali in zmernih težavah, vmes pa naju je presenetil še skok dveh wingsuit norcev. Ja ko to vidiš v živo si pa res ne moreš kaj, da jim ne bi rekel norci. Zgledalo je super hitro, glasno in nevarno - morda ste že videli na FB, kamor sem prilimal video posnetek. Kar navduši je tudi izstop smeri - nobenega šodra, nobene grape, le izpostavljeno plezanje in ho-ruk, si na vrhu! Super!

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...