Ker je bilo v prestolnici silno vroče in ker smo EKO (ekonomični in ekološki) in zato prek dne in zvečer nismo želeli uporabljati klimatskih naprav, nas je četverica mahnila na Prisojnik. Ob 19h smo zapustili parkirišče na Vršiču in po grebenski poti po dveh urah in pol umirjene hoje s precej fotografiranja dosegli vrh. Tudi na 2547 m je bilo vroče, zrak je presenetljivo (še) stal in verjeti ali ne - okrog glav smo imeli cele roje brenčečih komarjev. Hitro smo si "postlali" in zatisnili oko. Edina lepotna napaka ture je bil ta konvencionalen peš sestop in (pre)močan veter, ki je kratil spanec Alešu zaradi pokvarjene zadrge na spalni vreči. Ampak naj več o naši izkušnji povedo fotografije...
