Ko sem bila že čisto odločena, da grem za NY na morje, se je vmešal Primož. Ker ni dovolj, da me že čez leto vlačijo po vseh presnetih kucljih, me je prepričal, da grem z njimi na bivak pod Špikom.
Po vseh pripravah, kot so rezervacija, zbiranje denarja in kondicije, nabava hrane in iskanje šerp, je prišel še petek in s Sabino in Primožem smo se kot pravi prvopristopniki odpravili z Gozda Martuljek proti bivaku.
Sledilo je tri ure in pol gaženja in končno sem zagledala bivak. In to kakšen!! S pečjo, šporhetom in z elektriko (na baterije in sočno energijo). Wau, kaj vse lahko dobiš na 1424 m. Zakurili smo, pripravili posteljice, skidali okoli bajte in že je prišel večer in z njim druga ekipa. Po odlični večerji, aktivitiju in masaži, pa so se presneti alpinisti odločili, da me zvlečejo še na 2000.
Jutro nam je postreglo s prelepim sončnim vzhodom, z jajčki za moč in s čajčkom z borovničkami za pogum. Nato smo obuli dereze, zgrabili cepine in že smo spet gazili – cilj Na pečeh. Ker sem bolj počasne sorte in ker se je nekje udiralo tudi do riti, sva z Anjo po štirih urah obrnili, kmalu za nama pa še ostali in vrnili smo se v naš domek. Vrh pa pustili za naslednjič.
Še pojedli nismo dobro, ko je na vrata potrkala 3. ekipa in na 10 kvadratnih metrih je bilo kar na enkrat 12 ljudi.
Pa se je silvestrovanje pričelo!
Po kraljevski večerji, k bi jo še angelčki jedli, sta nas obiskala še Troštova zakonca in pod svetlimi zvezdami smo pričakali polnoč, ki nas je presenetila z ognjemetom in nas ogrela s poljubi, objemi in lepimi željami.
Ker vse lepe stvari hitro minejo, je tudi tokrat prišlo novo jutro in čas, da pospravimo naš domek in se z lepimi vtisi vrnemo v civilizacijo.
Vsem skupaj želim srečno in bogato leto 2012. Veliko preplezanih smeri, osvojenih poti in da bi bil vaš korak vedno trden in varen.
Foto: Miha in Tjaša
