Tretji dan pa je turo na Funffingerspitze (2998m) izbral Tadej. Z Martinom smo se zapeljali na sedlo Sella in z dvostojno gondolo do koče Demetz na sedlu med Funffingerspitze in Grohmannspitze.
Tam pa šok, saj je na vstop v severni raz Palca (IV)že čakalo devet ljudi, kar nekaj pa jih je bilo že tudi v smeri. Kaj pa č'mo in smo vseeno šli. Res smo se potem kar načakali in načvekali, konec koncev pa smo vseeno lahko uživali v lepem in razglednem plezanju. Po spustu s Palca so se vse vodniške naveze pred nami izgubile po bližnjici v dolino mi pa smo nadaljevali po nekaj kar konkretnih raztežajih trojke preko Kazalca na najvišji Sredinec. Z nenavadnimi poševni spusti iz Sredinca okrog Prstanca in Mezinca smo v megli prišli do peščenega sedlca pod Mezincem, kjer smo zaradi praktično nične vidljivosti zgrešili pot. Potem se je še ulilo. K sreči se je vidljivost izboljšala tako, da smo v že hudem nalivu lahko našli pravi sestop. Zadnji spust po vrvi v dežju je bil vseeno kar adrenalinski. Skratka; plezalsko lahka a zanimiva razgledna tura, kljub čudnim poševnim spustom in očitno običajni gneči.
