Z Džanijem sva se v nedeljo podala v Triglav. Cilj sva si izbrala kar med vožnjo proti Vratom, kjer je ob šestih zjutraj kar mrgolelo pohodnikov in plezalcev. Vedoč, da sva za 1 km stene "malo" pozna, sva stopila na gas in bila hitro pod steno, a kaj, ko sva za iskanje pravega vstopa porabila še vsaj pol ure (ko sedaj gledam skico ... brez komentarja heh). Vmes sta naju prehiteli še dve navezi in skupaj smo pričeli z začetnimi raztežaji. Skala je zelo dobra, kaj kmalu pa se znajdeš pod Hlebcem, kjer smo se vsi razvezali in se po strmi polici povzpeli najprej na Skalaški in malo kasneje še Gorenjski turnc. Razgledi ... fantastični, nepozabno! Ostali dve navezi sta jo mahnili desno v Čopa, opazovala sva naveze, ki so izstopile iz Kratke Nemške, (najmanj) dva sta bila v Dolgi, nad nama, nekje med Ladjo in Čopom, pa je brnela bor mašina ... nova smer? Kakorkoli, v vstopnem kaminu Gorenjske sva se ponovno navezala in bila hitro pod Ladjo, ki pa tudi ni bila tak bav bav. Pač petica v odlični skali, res lep raztežaj. Nad njo sva se ponovno razvezala in po šestih urah polna veselja in navdušenja prisopihala na vrh. Zmaga! Veselju ni bilo konca ... ;)
