Peklenski Osp

Ker Aleš še vedno ni dal gor nobene fotke od avanture z Dr. Thomasom (kjer sta izgubila fotoaparat), bom nekaj malega zapisal in pokazal sam ...

Tadej, Žiga, Aleš in jaz smo šli danes zaradi "strahu" pred mokroto na Gorenjskem v stenah v gorah v Osp. Alternativa, ki je vseeno boljša kot poležavanje doma, se je razvila v povsem spodoben dan.

Tadej je s svojo pregovorno natančnostjo pred hišo pripeljal ob natančno 08:30 in že nekaj minut zatem smo z mojo črno gajbo odpeljali na Primorsko.

Aladin je sicer napovedoval temperature okrog 24 stopinj, a takoj ko smo stopili iz klimatiziranega avtomobila na žgoče sonce, nam je postalo jasno, da nas danes ne bo zeblo. V bistvu nam je bilo zelo vroče.

[caption id="" align="aligncenter" width="450" caption="Aleš pleza na žgočem soncu"]Aleš pleza na žgočem soncu[/caption]

Po pečenju v zgornjem kotu, kjer smo obdelali vse ta lažje smeri in ko sva se na koncu s Tadejem zapodila še v strehe in previse (edini, ki so še bili v senci) sva se dodobra navila, zatem pa smo odrinili v spodnji sektor - Nad vasjo.


[caption id="" align="aligncenter" width="450" caption="Smer v sektorju nad vasjo"]Smer v sektorju nad vasjo[/caption]

Ker še ni imel dovolj vročine in pripeke, je Aleš splezal še eno "sončno", midva s Tadejem pa smer vsaj delno v senci. Tadeju so nekje v sredini popustili živci, tako da sem moral po svoje komplete sam. To je eden izmed njegovih prebrisanih motivacijskih trikov, ko človek ležerno drnjoha v senčki, varujoč soplezalca in ko se ti niti najmanj ne pleza, te s takšnim trikom seveda zvabi v vertikalo.


Ampak sem mu hvaležen, ker je bilo fino.


Kamp je bil poln prebivalcev iz vzhodne Evrope, med njimi pa je bil tudi lepo rejen konj. Ker je fotoaparat počasen, jaz pa len, mi je konj pobegnil za vrata avtomobila.



[caption id="" align="aligncenter" width="450" caption="Zaščiten osapski konj"]Zaščiten osapski konj[/caption]

Aleš je imel blazno željo po namakanju v koprskem zalivu, kjer smo se dejansko ustavili. Po uspešno najdenem parkirišču se je na hitro slekel in jo gol pobrisal v vodo. Ob tem je spodrsnil in si ranil peto, ampak ga nekaj špricanja krvi ni prav nič motilo.


Pozno popoldansko kosilo smo zbasali vase v neki obcestni gostilnici, katero izbiro so mi vsi trije s Tadejem na čelu k sreči celo pohvalili.



[caption id="" align="aligncenter" width="450" caption="Hranjenje"]Hrana[/caption]

Za skorajšnji konec dneva si je Tadej omislil še sladoled.



[caption id="" align="aligncenter" width="450" caption="Tadej čaka na sladoled"]Tadej čaka na sladoled[/caption]

Da bi se nam hrana bolje usedla, pa smo izkoristili senco pred srednjo gostinsko/turistično šolo v Izoli.



[caption id="" align="aligncenter" width="450" caption="Hoja po vrvi je poskrbela za zbistritev misli po kosilu."]Hoja po vrvi je poskrbela za zbistritev misli po kosilu.[/caption]

S plezanjem je pozitivno presenetil Žiga, s hojo po traku Tadej, Aleš pa s pogumom za skok v slovensko morje!


Konec.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...