Jesenski čas je odlična priložnost za grebenska prečenja in dan kakršen se je nasmihal v soboto smo izkoristili za prečenje Pihavcev nad Bavšico, katerih smo se lotili od Obljaka proti Osojniku.
Trentarske konce odlikujejo dolgi dostopi in do Obljaka se že kar pošteno nahodiš. Iz poti, ki vodi proti Bavškemu Grintavcu, v zgornjem delu tik pod dolino Bukovec, smo sledili potoku in bili kar hitro v grapi, ki je postregla s sitnim kaminom. Od tu naprej nas je nos vodil po strmem gozdu, dokler nismo dosegli grebena, ki je vodil do Obljaka, do katerega smo potrebovali 3h. Tu so nas v daljavi pozdravili kozorogi in nam pokazali kako se streže strmim travam. Greben je namreč predvsem travnat, kar je velikokrat težje prehodno kakor skalne stopnje. Še toliko bolj so trave bile neugodne na SZ strani, saj so bile mokre, kar je terjalo dodatno previdnost, saj opore z rokami tu ni. Od Obljaka proti Malemu Pihavcu, Velikemu Pihavcu ter Osojniku se nato vijejo logični prehodi, in v 4h smo zadovoljni bili na koncu grebena. Sledila je še zadnja zanimiva etapa ture, sestop. Dostopali smo po dolini Dolič, in da ne bi dvakrat hodili po enaki poti, smo se odločili za sestop v dolino Bala.Proti dolini sestopaš poševno desno in na začetku smo zasledili tudi možice, ki pa se nato izgubijo, in zopet je občutek najboljša markacija. Trav tudi tu ni bilo konca in do prave poti smo se še kar namučili, in za celoten sestop potrebovali 2.3h.
Tura je edinstvena in zaradi travnatega terena nekaj posebnega. Trav pa vsekakor ne gre podcenjevati, prav nasprotno, vzeti jih je potrebno skrajno resno in na pot stopiti zbrano in previdno.
