Bila je še tema in v preteklih letih povsem normalna žurerska ura, ko smo minuli petek prekladali plezalno robo iz avta v avto tam pred občino na Vodicah. Pa nam ni bilo prav nič težko, energije smo bili polni že zarana in posledično je bil tudi tempo po dolini Kamniške Bele temu ustrezen - na vstop smo prisopihali po uri in pol znojenja navkreber. Plezarije, kot jo doživiš v slavnem GGju - do koder se je hvalabogu potrebno malo potruditi - niti ni težko strniti v par besed. Gre preprosto za čudovito smer s pretežno navpičnim plezanjem po odlični skali, polni dobrih prijemov. Prvotni plan, to je spust po vrvi, smo ob pogledu na uro, ko je bilo najtežje za nami, opustili, saj smo imeli še več kot dovolj časa za dokončanje smeri prav do vrha Vežice in potem sicer nekoliko neroden sestop po tisti II/III grapi navzdol nazaj pod steno. Dvome, ali bomo upali v tolmunih v dolini letos vendarle zaplavati, je pregnal kdo drug kot Džani, ko je nag brez kakšne posebne meditacije skočil v enega izmed njih, čemur je sukcesivno sledil tudi preostali del ekipe. Musklfibr smo tako pregnali, ostal nam je le lep spomin na prekrasen dan, preživet v dobri družbi tam gori, kjer je vse bolj enostavno in lepo.
