Danes sem se potepal po jesensko obarvani Dleskovški planoti, konkretno na njenem SV robu, ki je naravnost idiličen. Redko kje najdeš tako obsežne in slikovite macesnove gozdove - isto pa velja tudi za ruševje, kar pa je vse prej kot idilčno... :)
Na planini Ravne sem pozdravil sonce, nato pa po zelo prijetni poti do krasne planine Polšak. Tam sem se usmeril desno navzdol do roba planote, imenovanega Vavdnove peči. Stezica je zelo težko sledljiva (oz. je bil sledilec bolj slab), a po nekaj tavanja sem le uspel. Sledi bolj udoben vzpon po širokem grebenu v čudovitem macesnovem gaju do grebena, ki strmo prepada v Robanov kot. Greben je grozno kosmat, zato sem, kjer se je dalo, hodil po izpostavljenem in krušljivem robu, potrebno pa je kar nekaj trme in borbe z ruševjem... Izvedljivo torej je, a kljub nekaj zelo lepim kotičkom, ne bi ravno priporočal, razen najbolj vztrajnim iskalcem samotnih kotičkov.
S Križevnika pelje lepo uhojena pot večinoma pod grebenom, pod Poljskimi devicami vse do Velikega vrha. Ob pogledu na tisto morje ruševja, si še toliko bolj hvaležen za poseke! :) Lep dan, k sreči je vsaj pihalo, drugače bi bilo bolj vroče kot prej v celem poletju!
Več pa v slikah in na blogu.
