V nedeljo smo se praktično sredi noči odpravili proti Vršiču. Čeprav vreme na Mojstrovkah ni zgledalo preveč obetavno, smo si ob sončnem vzhodu že pretegovali noge. Prvo smo jo mahnili na Šitno glavo, saj je bila edina brez oblačka. Na vrhu smo bili deležni prave idile s krasnim razgledom na jug, vrh Mojstrovke pa še vedno zabasan.. Po kratkem posvetu smo se odločili, da nima smisla prečenje po grebenu proti izstopu iz Hanzovi poti. Južna pot je izgledala bolj obetavna – vsaj brez temnih oblačnih gmot in možnost hitrejšega sestopa. Malo nad sedlom se je že začela gosta oblačnost ter siten hladen veter in tako vse do vrha. Pri sestopu smo zopet ujeli sonček, kmalu pa tudi prvo grmenje. Na srečo nas je dež ujel šele po kosilu na Koči na gozdu.
