Minulo soboto smo s kakšno uro zaostanka za Đanijem pod Kogel strumno krenili tudi Monika, Blaž in jaz. Trdno odločeni, da napademo Kamniško smer (VII, 250m) smo v solidnem ritmu pod steno prišli ravno v času, ko je Đani zaključeval prvi ,,cug''.
Hitro smo se pripravili in vstopili. Plezanje do gredine je izpostavljeno, a zelo lepo in bogato z oprimki. Težave, oziroma zahtevnejše plezanje je čakalo najprej v tretjem raztežaju po gredini, sploh ker je bil del stene in zajeda, kjer poteka smer - popolnoma moker. Še več: celo spolzek in masten. V nadaljevanju nam smer sicer ponudi več suhe skale, a težave se vrstijo ena za drugo vse do previsnega izstopa na izpostavljeno prečko. Po dolgi prečki te čaka le še kratek raztežaj lahkega plezanja in stisk rok na vrhu smeri.
Atletsko udejstvovanje v vertikali smo zaključili ob sproščenem kramljanju in analizi smeri, sočasno pa smo použili pozno, a okusno kosilo.
