Nedeljski izlet na Vršič smo začeli po nedeljsko - ob 8h iz Ljubljane, potem bomo pa že videli kako bo. Glede na čudno vremensko napoved in prav tako čudno vreme, ki nas je tam pričakalo, se je upanje in vztrajanje danes vsekakor splačalo!
Z Mihatom sva se lotila svojega prvega samostojnega vzpona, bila pa sva zelo vesela družbe Mojce in Duleta, ki sta plezala pred nama, naju potrpežljivo čakala in pazila, da nisva zganjala kakšnih neumnosti :)
Oblaki so se ravno začeli dvigati, ko smo se namenili proti Stebru nad Kamenkovim kaminom (V/IV, 150m). Pred nami ena naveza, ki pa nas ni zadrževala, sicer smo bili danes presenetljivo edini!
Po uspešno preplezani smeri in čedalje več sončnimi utrinki, smo sestopili na Vršič in takoj zagrizli nazaj v breg in v bližnjo Pokljuško smer (V+/IV, 120m). Tisti detajl je bil za naju začetnika kar preizkušnja, a vseeno smo smer kar hitro zmogli. Do takrat se je že povsem zjasnilo, postalo nam je vroče in kar poleteli smo (ne tako dobesedno kot nekateri!) dol na mrzlo pivo!
