Hotel 1000 Raindrops v Steni

Ko sem videl Borčijevo objavo snežnih razmer v Vratih, si nisem mogel kaj, da ne bi "skoču" še mal na sneg. Vreme sicer ni obetalo najboljših razmer a kljub temu mi je uspelu najti sotrpina Paula in skupaj sva se v popoldanskem času podala v smeri proti Triglavu. V Vratih sva štartala okrog pete ure popoldne s ciljem, da preveriva kakšne so razmere v Slovenski smeri. Vstopa v smer nisva našla, po pravici povedano, pa se tudi nisva kaj dosti trudila, saj vreme ni obetalo nič dobrega. Tako sva pot nadaljevala čez Prag (malo po markirani poti, malo po svoje) in ob deveti uri zvečer prišla do razcepa Tominškove in poti čez Prag. Nadaljevala sva naprej po platoju proti Kredarici, medtem pa naju je ujela noč. Z nočjo je prišla tudi megla, tako gosta, da bi jo lahko rezal z nožem. Kljub uporabi kompasa Kredarice nisva našla. Vsa obupana sva ob eni uri zjutraj prenehala z iskanjem in v deževni noči naredila skromno zaveterje, skuhala večerjo in se (kolikor se je pač dalo) udobno namestila v spalni vreči. Paulu je med pripravo bivaka odpihnilo armafleks in tako je bil primoran prakticirati spanje na štriku in ruzakih. Noč je bila dolga, dežno-snežna, vetrovna in mrzla. Vstala sva ob zori in razočarana ugotovila, da nama vreme tokrat res ni naklonjeno in tako je načrt o pristopu na Triglav splaval po vodi. Sestopila sva nazaj v dolino in ob 10h sva že bila nazaj v Ljubljani.
Odlična iskušnja in ni mi žal da sem rinil "tja gor" kljub slabim razmeram.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...