Včasih si zaželiš miru in samote in pravi kraj za to je Biokovo. Po lanskoletnem navdušenju se tudi letos nisva mogla upreti platam in divjini,ki jo ponuja ta kraj. Plezanje je bilo zopet pestro in na trenutke napeto, saj te plate ne dopuščajo napak. Konec dneva pa sva na mesto bolečih rok, kot je to običajno, občutila le boleče noge. Nič za to, poplačana sva bila z samoto v steni, zajcem na preži pol metra od naju in gamsi ki so nama kazali svoje vrline plezanja. Da naju divjina ne bi preveč prevzela sva se kmali civilizirala v Omiš in plezala klasike, ki jih ponuja.
Sredi tedna so se nama pridružili še Rok, Boštjan, Mateja in Tadeja. Našo tečajnico Tadejo sva seznanila z plezanjem večraztežajk, in sicer kot se temu spodobi, z 2h dostopa do stene in ravno takšno časovico sestopa. Pritožbe nisva slišala, Tadeja pa se je na turi odrezala odlično. Tura je bila poučna tudi v zgodovinskem pomenu, in sicer smo na sestopu zašli v zapuščeno vas in se čudili česa vsega je sposoben človek zgraditi z rokami.
Najin plezalni teden se je zaključil z poplezavanjem po grebenu na omiški grad in pogledom na sončni zahod.
