Končno je napočil dan, ko nam ni bilo potrebno spreminjati plana zaradi pomanjkanja snega. Tokrat smo ga spremenili zaradi prevelikih količin in temu primerne plazovne nevarnosti. Ampak nič zato, saj je vikend v okviru občnega zbora Freeapproved postregel z vsem kar se na izobraževanju pričakuje: druženjem, nadgrajevanjem znanja, občudovanjem zimskih lepot in seveda smučanjem. Izvidnica je že v petek preverila možnost dostopa na Nad Šitom glavo in ugotovila, da so razmere preveč nestabilne in zato prenevarne za izvedbo planirane ture. Sobota je poleg odličnega seminarja pod vodstvom GRS-jevih inštruktorjev postregla s čudovitim vremenom, ki smo ga po praktičnih vajah z žolnami, sondami in lopatami izkoristili za naskok na Vršič. Polni novega znanja smo naredili še par prerezov snežne odeje, ki so potrdila opozorila inštruktorjev: zgornja plast, debela cca. 30cm, je zdrsnila skoraj brez dodatne obremenitve! V kočo smo se zato vrnili po bližnjicah mimo Tičarjevega doma in po dobro utrjeni vršiški cesti. Po vseh informacijah, ki smo jih z več koncev dobivali čez dan smo se zvečer odločili, da gremo zjutraj v Krnico. Pregovorno že velja, da Krnica nikoli ne razočara in tudi tokrat je bilo tako. Nedeljsko jutro je bilo toplejše od sobotnega, zato tudi nekaj več previdnosti, kakšne bodo razmere v strminah pod Kriško steno. A je bila skrb odveč. Med vzpenjanjem naredimo prerez, ki pokaže sprejemljive razmere pa tudi petkove smučine po levem in desnem kanalu so bile dober znak za ˝dobro razmero˝. Dvajsetglava kača se je med vzpenjanjem dobro raztegnila in prvi neučakanci so se v dolino pognali še pred prihodom zadnjih iz skupine. Baje da jih je zeblo, vendar so se po kuloarjih razširile govorice, da je bil pršič preveč mikaven, da bi jim ga zvozil kdo drug :). In vendar smo tudi zadnji našli svojo pršičasto linijo ter z raztegnjenimi usti privijugali nazaj v dolino. Foto: Božo, Miha, Miro.
