Zadnji vikend je bila ena izmed mnogih društvenih aktivnosti na Vršiču tudi prva tura začetnikov turnega smučanja. Priprave so stekle že v petek popoldne, ko sem smuknil v Krnico pogledat razmere. Sneg je bil super, prerez snežne odeje in preizkus njene stabilnosti na vznožju strmine pod Razorjem pa nista bila ravno ugodna. Pod snegom iz sredine meseca nastaja globinski srež, ki ob veliki obremenitvi predstavlja drsno ploskev, zdrsnila pa je več kot 1 meter debela bolje sprijeta snežna odeja. Tako sem v petek predvsem užival v razgledu na okoliške vršace. V soboto so Tsmučarji spoznavali snežne plazove pod taktirko Volontarja & co., zvečer pa smo jo že ucvrli po cesti na Vršič in tako podmazali kože pred nedeljsko turo.
Nedeljsko ogrevanje od Koče na Gozdu po cesti proti Vršiču je bilo pravo za privajanje na turnosmučarski korak brez nepotrebnega dvigovanja smuči. Spreminjajoča se snežna odeja nas je opomnila na pomembnost opazovanja okolice že med vzponom in na nujnost vzpona po predvideni smeri spusta. Na serpentinah smo dodali prvo figuro tega dne - običajno obračanje s prestopanjem (v črko A, ne V!). Nad razglediščem smo zavili na staro vršiško cesto in izmenično vlekli špuro; nekatere novince (poimenovali so se "kristalčki") je bilo treba skoraj napoditi na konec skupine, saj jim je bila "vleka špure" nadvse všeč. To si velja zapomniti za naprej...
Od daleč smo opazovali plazove v steni Prisojnika in na območju Robičja, nekaj se jih je tudi slišalo. Na robu gozda smo na strmejših delih dodali še 2. figuro dneva - obrat za vzpenjanje v okljukih. Akrobacije so šle kristalčkom hitro v noge, bravo! Pri Poštarski koči je začel vleči jugo, odbrzeli smo na vrh Vršiča in od tam odsmučali. Po začetnih spihanih metrih je sledilo nekaj mehke klože, pod kočo pa po smeri pristopa le še pršič. Najbolj zagnani pršičarji so ovinke sekali, ostali pa smo po stari cesti vozili vlakec. Analiza v koči je bila kratka; kristalčkom gre odlično in že z veseljem čakamo naslednjo vikend-turo!
