Prejšno soboto sem se popoldne v soncu in kratkih rokavih počasi vzpenjal na Snežnik in si nisem niti v najbolj norih sanjah predstavljal, da bom ravno tam čez en teden hodil v zimski opravi in po zasneženih strminah.
Ker sem vesel vsakega prvega snega kot otroke igrače, sem se zjutraj odpravil na bližnji Snežnik. Narava je bila naravnost krasna. Jesenske tople barve pokrite z belo plastjo snega. Na vrhu pa prekrasen razgled na vrhove naših gora. Koča je odprta in po dolgem in vročem poletju mi je topel čaj spet zapasal :)
