Včeraj smo se pripeljali do Belopeških jezer z namenom, da se po italijanski ferati "železni poti" povzpnemo na Mangart. Že pri jezeru smo opazili tablo, da je ferata zaprta. Spremenili smo plan in se usmerili proti ferati Via della Vita "pot življenja". Tudi ta ferata je uradno zaprta, na kar nas je opozorilo obvestilo pod meliščem. Ravno takrat se nam je pridružil nek Italijan in navdušeno povedal, da je ferata kljub opozorilu prehodna, no problemo, siii, una grande ferata,... Ko nas je podučil smo se skupaj zakadili do pod stene. Ferata se začne pri snežišču, najprej precej strmo, potem vijuga po skalnih policah in na zgornjem delu je najbolj zahtevno mesto, kjer so v pomoč zajle, klini in celo veriga. Iz stene smo izstopili direkt pred bivakom Treviso. V planu smo imeli še vzpon na Mangart po grebenu, ampak zaradi megle in rosenja smo se raje spustili v Koritnico in preko Kotovega sedla sestopili v Tamar. Čakala nas je hoja do Rateč, tam pa nam je na Tjašine lepe besede prijazni domačin posodil kolo, tako da sem hitreje prišel do avta.
