Večer pred turo v negotovosti pred vremensko napovedjo se že skoraj odločili, da ne gremo, vendar nas je v zadnjem hipu misel "če ne bo pa lep deževen sprehod po dolini Krme" prepričala, da smo ob 4h v dežju krenili iz Ljubljane. Pri Jesenicah se je že slutilo nekaj svetlega nad nami za spremembo od črnih oblakov tako, da je klub mokri cesti vlivalo upanje, da morda pa le kaj bo danes od plezanja. Dostop je ob lahkotnem jutranjem maršu po dolini Krme minil hitro, prav tako brez težav preko vstopnega snežišča v začetek smeri DKV (V, 400m) v Velikem Draškem vrhu. Prvim raztežajem se zaradi popolnoma mokrih zajed izgonemo po Tržiški smeri, kjer se je našel kak suh oprimek več. Pod najtežjim raztežajem smo zopet nazaj v DKVju, kjer pa po zajedi teče majhen do srednje velik slap, ki se ga je z nekaj iznajdljivosti lepo dalo premagati. Zgornji raztežaji so že postregli s kakim suhim delom več za spremembo, tako smo kmalu po dobrih štirih urah stali na vrhu smeri, čemur je sledilo še dolgo sestopanje v dolino. Kljub mokri skali odlično izkoriščen dan v lepi smeri s solidno skalo, megla nas je zajela šele na vrhu, ki pa se je med sestopom razkadila. Plezali Monika, Blaž in moja malenkost.
