Pralo nas je ...

Ob naravnih dogodkih, ki jih naša družba (pre)večkrat imenuje kar katastrofe se le zavemo, da je okoli nas narava, ki jo je treba spoštovati. Ja, izbruh islanskega vulkana je bila ena takšnih katastrof. Večkrat dnevno so nas mediji bombardirali z podatki koliko denarja vsakodnevno izgubijo letalske družbe, če pa je ostalo kaj časa, so omenili tudi, da je veliko ljudi na poti domov ostalo blokiranih v tujini.

Freeapprovovci (FAT-ovci), kot družbeno odgovorni ljudje, nismo ostali indiferenteni in smo pridno spremljali dogajanje povezano z gibanjem vulkanskega prahu. Tema nam je tako zelo prirasla k srcu, da smo o tem si izmenjali nemalo e-sporočil. V sredo okoli kosila je le prišlo težko pričakovano sporočilo, ki se je glasilo nekako tako: »V petek se leti, gremo na Sardinijo!«. Odvalil se je kamen iz srca in začelo se je odštevanje ur do težkopričakovanega prvomakskega odklopa – tistega, ki ga še iz časa Tita povezujemo z dnevom OF  in praznikom dela.

Čisto meni podobno sem komaj v četrtek, dan pred odhodom, preveril kdaj moram biti na letališču. Ob ugotovitvi, da gre za nočni let sem se odločil prestaviti pakiranje na nasledni dan, ki pa se je začel delovno. Po kosilu je bilo potrebno narediti še nekaj za dušo. Odbila je štiri in začelo se je panično pakiranje, da o besedni zvezi »ulovit letalo« sploh ne govorim. A vse se je srečno končalo in v Caglariu so nas je z zastavicami, balončki in piščali pričakal organizacijski tim. Dopust se je začel!

Naslednji dan je bil deževen. Najbolj korajžni so si prislužili spoštovanje s skokom v morje. A kaj ko je spoštovanje skopnelo čim so nas dve uri kasneje »le ultime pioge«, kot lokalci rečejo zadnjim aprilskim nalivom pred čudovitim poletjem, oprale. Izgleda pa, da Gospod rad naredi stvari zaprav. Tako nas je do večera še nekajkrat popolnoma opralo …

Večer se je nadaljeval z vsesplošnim razvratom katerega pa se tu ne bom dotaknil, da ne bo potrebno mladoletnim osebam prepovedati dostop do tega prispevka.

25. aprila Italijani praznujejo Dan osvoboditve pred grozotami, ki so nas vodile v drugo svetovno vojno. Prazniki so fajn, vseeno pa smo se odpravili naprej na pot proti hribom in ostrim granitnim stenam …

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...