… samo do pol štirih zjutraj. Zbor ob 04:30 v Šenčurju je presenetljivo zamudil najbolj naspidirani Đani. Razlog neutemeljen. Cilj: Storžič. Udeleženca tega pohoda sta bila še šofer - Miha in Zlatotov osebni stražar pri stolpu Marko. V korakajočem tempu smo s pogledom ošvrknili tudi Kramarco, ker pa ni bila smučljiva se nam je zdelo brezveze zapravljat čas v njej in smo šli naprej. V Peto žrelo. Lepo urejene stopnice so nas pripeljale do križa na vrhu. Kakšne posebne gužve na vrhu ni bilo, verjetno zato ker je bil četrtek in ker je bila ura 8:20. Marko in Miha sta se še malo (po)sončila in kazala srednji prst proti šminkerjem na Krvavcu, z Đanijem pa sva se hitro spustila v dolino. Razmera je bila zelo spremenljiva, od pomrznjenega snega spodaj, do tanke klože na sredini in odličnega škripavca na vrhu. Ne vem pa, če sta oba M-ja sploh prišla dol, ker do danes nisem še nobenega videl.
Foto: Miha G in pisec teksta.
