Medtem ko so ostali tekli in navijali na ljubljanskem maratonu, se nas je ducat raziskovalno navdihnjenih podalo čez mejo v plezališče Limski kanal. Že sam sonček je odtehtal sicer malo daljšo vožnjo, ko smo pa poprijeli še za istrsko skalo in na vrhu bili deležni pravtako enkratnih razgledov, smo vedeli, da se bomo še vrnili. Za občasno razdražljivost in kriljenju z rokami smo se lahko zahvalili roju pikapolonic in os, ki so na trenutke bile prav moteče. Kljub vztrajnosti nam niso pokvarile splošnega vtisa o plezališču. Priporočam! Naj fotografije več povedo:
