Zjutraj sproščujoče zibanje po ljubljanskem asfaltu (no tolk na easy 43' ni laufat, v cilju je manjkalo tolk kot imam črnega za prsti, da bi izpraznil želodec na nič hudega slutečega župana, več na blogu ...), nato pa se me je Aleš usmilil in v 5 sekundah sva bila zmenjena za frikanje v Vipavi. Bilo je izredno toplo za ta čas, kratki rokavi brez panike, sva pa tudi ugotovila, zakaj se sektorju Pikapolonica reče tako kot se mu. Super sproščujoče plezanje!
