Danes sva se z Mihom odpeljala na Dolenjski konec raziskat plezališče Luknja. Za slabo voljo je že med vožnjo, še bolj pa na dostopu poskrbela megla. Za nameček je še teklo in kapljalo iz stene. Splezala sva namočeno 25m dolgo smer, v njej uporabila vseh 8 svedrovcev, se problekla in odšla!
Odšla sva na rezervno lokacijo preko "meje" v štajersko plezališče Armeško. Tu naju je čakalo pravo nasprotje - sonce, suha skala, lepo opremljene smeri in prijetna družba lokalcev. Prijetno utrujena in navita sva krog zaključila v Ljubljanskem Jurmanu. Še nauk dveva: Po jutru se dan ne pozna!